Za znanost citiranje psevdofilosofskih stavkov kaže na nizko inteligenco

Se kdaj vprašate, zakaj ljudje čutijo to velikansko potrebo po deljenju "globokih" fraz na družbenih omrežjih? Mimogrede, široko razširjeni stavki nimajo veliko smisla - kot so povedali odgovorni za to študijo, so "zbirka buzzwords, naključno postavljenih v stavek, ki ohranja skladenjsko strukturo."

Tako razmišljate: skupina znanstvenikov se je odločila, da bo ugotovila, kaj se skriva za tem vedenjem, zaradi česar nekateri najdejo smisel v domnevno intelektualnih stavkih, in tisto, kar so ugotovili, vas lahko razjezi ali imajo občutek "jaz Sem že vedel! ”.

Očitno tisti, ki verjamejo in delijo na videz globoke fraze, niso zelo pametni v besednem vidiku stvari in pogosto verjamejo v nezdrave medicinske zarote in metode. Razloge, kot je „Skriti pomen spremeni neprimerljiv povzetek“, so raziskovalci označili za nesmiselne izjave.

Testi

Da bi ugotovili, zakaj je ljudem tako všeč takšen stavek, se je doktorski študent Gordon Pennycook in drugi znanstveniki z univerze v Waterlou v Kanadi odločil, da bodo "empirično raziskali neumnosti". Kako? Preprosto: s pomočjo programa, ki besede naključno ustvarja, so ustvarili nesmiselne besedne zveze.

Po prihodu na nove nesmiselne globoke citate so prosili 280 študentov, naj stavke ocenijo na lestvici od 1 (ne globoko) do 5 (zelo globoko). V povprečju so bizarni citati dobili oceno 2, 6 - veliko vrednost za nesmiselne besedne zveze, kajne?

Še huje je, da je ta 2, 6 povprečna ocena - 27% udeležencev, ocenjenih nad 3. To po Pennycookovem mnenju kaže, da večina prostovoljcev preprosto ni razumela, da so stavki nesmiselni in tako, na koncu so jim všeč.

Nato so raziskovalci izbrali nove nesmiselne besedne zveze in jih mešali z nejasnimi tvitami Deepaka Chopra, indijskega zdravnika, znanega po svojih pogledih na duhovnost. Spet so imeli stavki podobne klasifikacije glede globine izjav.

Da bi še enkrat preizkusili analitično moč prostovoljcev, so jih raziskovalci prosili, naj ocenijo globino banalnih stavkov, kot je "večina ljudi ima radi kakšno glasbo." Ti so, da, prejeli nizke ocene.

Po vsem tem filozofsko poglobljenem ocenjevanju so prostovoljci odgovorili na številna vprašanja o svojih verskih prepričanjih, mnenjih teorije zarote in tudi opravili preizkuse matematičnega in besednega sklepanja.

Sklep? Tisti, ki te domnevno globoke stavke najbolj sprejmejo, so manj odsevni ljudje, ki imajo malo verbalne in numerične inteligence. Ta skupina, trdijo raziskovalci, bolj verjame v zarote, nadnaravne moči in alternativno medicino. Iz tega upamo, da bomo dosegli točko boljšega razumevanja človeškega vedenja in seveda, kaj ga oblikuje.

* Objavljeno 07.12.2015