Zakaj zima nekatere ljudi potlači?

Krajši dnevi zime spreminjajo emisije melatonina (vir slike: iStock)

Sezonska afektivna motnja, splošno znana kot SAD ( sezonska afektivna motnja ), je vrsta depresije, ki pogosto prizadene nekatere ljudi pozimi in zlasti prebivalce držav, ki so severno od planeta, ko se soočajo zelo dolge noči in veliko krajši dnevi v tej sezoni.

Prvi medicinski opis tega primera je prišel šele leta 1984, vendar je razvidno, da to zlo nekatere ljudi prizadene veliko dlje, kot je razvidno iz dela starodavnih pisateljev in pesnikov. Čeprav se simptomi te motnje pri ljudeh opažajo vsako leto, strokovnjaki to diagnozo že od nekdaj gledajo s skepticizmom. Zdaj nove raziskave začenjajo spreminjati dojemanje znanstvene skupnosti o tej temi in mobilizirati raziskave okoli možnih vzrokov za to motnjo.

Melatonin, nočni negativac

Večina ljudi opredeli spreminjajoče se dneve in noči kot glavni vzrok za pojav SAD. Na Floridi ima na primer približno 1, 4 odstotka odrasle populacije simptome sezonske afektivne motnje, medtem ko se v krajih, kot sta Aljaska in New Hampshire, število povzpne na 10 odstotkov. Toda v zadnjem času so raziskave pokazale, da ima melatonin, hormon, ki ga možgani oddajajo ponoči, pri ljudeh z diagnozo SAD z večjo emisijo.

Melatonin ima ključno vlogo v cirkadijanskem ciklu sesalcev, kar pomeni, da vzdržuje biološko uro, ki pomaga nadzorovati številne funkcije človeškega telesa, ki se izvajajo dnevno. Po besedah ​​znanstvenega ameriškega biologa Bora Živkoviča: "Pomembno je upoštevati, da celotna količina prejete svetlobe, njena količina ali kakovost, ne vpliva na fotoperiodično reakcijo sesalcev. Pomembno je dolžina noči, ki jo zazna suprahijazmatično jedro (CNS), ki je glavni del možganov pri nadzorovanju srčnega ritma. "

Čez dan CNS zavira izločanje metalonina - in ta izločanje je signal, ki ga telo razume kot dolžino noči. To na koncu preberejo in razlagajo drugi deli možganov in sprožijo fiziološke, psihološke, morfološke, reproduktivne in celo vedenjske spremembe, bolj primerne obdobju, v katerem je oseba.

Pri nekaterih živalih so te spremembe najbolj opazne. Nekateri sesalci na primer prezimijo ali vstopijo v obdobja parjenja. Pri ljudeh se te sezonske spremembe manifestirajo v obliki SADS, intenzivnost izkušenih simptomov pa se razlikuje glede na emisije melatonina.

Vpliv umetne svetlobe

Kljub zgoraj naštetim raziskavam obstaja en pomemben dejavnik, ki nas loči od drugih živali: vsakodnevno uporabljamo umetno svetlobo, vpliva pa tudi na raven melatonina v telesu in s tem na naše fizično in čustveno počutje.

(Vir slike: ThinkStock)

Študija, objavljena na primer v Journal of Applied Physiology, je pokazala, da svetloba, ki jo oddajajo računalniški zasloni, zavira izločanje melatonina in zaspanost, kar močno vpliva na cikardni cikel ter budnost in kognitivne predstave. To bi na primer pojasnilo, zakaj mnogi "odvisniki" od interneta in računalnikov težko spijo.

Dober del vsega tega je, da čeprav umetna svetloba negativno vpliva na naš spalni cikel, jo lahko izkoristimo tudi v našo korist, to je, če samo z nadzorom izpostavljenosti svetlobi bolje lahko vaš telesni ritem vrnitev v normalno stanje, skupaj z boljšo percepcijo telesne dolžine noči in s tem normalizacijo emisije melatonina.