Zemljo je morda v srednjem veku prizadela galaktična prekomerna eksplozija

(Vir slike: Predvajanje / NASA)

Po poročanju BBC-ja so nemški znanstveniki našli dokaze, da je zemljo morda prizadel razpok gama žarkov - najmočnejša vrsta eksplozije, ki se lahko pojavi v vesolju - v srednjem veku, natančneje v osmem stoletju. Študija kaže, da je do tega dogodka morda prišlo zaradi zlitja dveh črnih lukenj ali nevtronskih zvezd v naši galaksiji, kar je povzročilo silovit izpust energije.

Glede na publikacijo so raziskovalci našli nekaj tisočletnih dreves na Japonskem z nenavadnimi stopnjami radioaktivnega ogljika - ogljika-14 - kot tudi prisotnostjo berilija-10 - tudi radioaktivnega - v ledenih jedrih, zbranih na Antarktiki.

Oba izotopa nastaneta, ko intenzivna količina sevanja doseže atome v zgornjih plasteh atmosfere in po analizi rastnih prstanov debla in ledu na Antarktiki so znanstveniki ugotovili, da je močna količina energije iz vesolja dosegla Zemlja med letoma 774 in 775.

Skrivnostni dogodek

(Vir slike: Predvajanje / NASA)

Toda kaj je morda povzročilo ta dogodek, ostaja skrivnost, znanstveniki pa ugibajo o možnosti, da se je na Mlečni poti zgodila velikanska eksplozija. Kot so pojasnili, lahko trčenje črnih lukenj, belih palčkov ali nevtronskih zvezd povzroči neverjetne emisije sevanja, po ocenah pa bi lahko zlitje - če bi to povzročilo eksplozijo - prišlo od 3 do 12. tisoč svetlobnih let od Zemlje.

Po mnenju raziskovalcev je zelo verjetno, da takratno prebivalstvo sploh ni dojelo, kaj se dogaja, kar se ne bi zgodilo, če bi eksplozija danes prizadela zemljo. Če bi naš planet prejel emisijo gama žarkov, kot se zdi, da je prišlo v srednjem veku, bi bili na primer vsi sateliti v orbiti porušeni.

Velikanske emisije gama žarkov so redki dogodki, ki se pojavljajo enkrat na 10.000 let v galaksiji. Nekatere ocene kažejo, da se te eksplozije lahko zgodijo enkrat na milijon let, zato lahko pričakujemo, da bodo številne študije nasprotovale podatkom, ki so jih predstavili nemški raziskovalci.